svojo pot v Tenzorju sem začel s praktičnim izobraževanjem v času šolanja. Po končanem praktičnem izobraževanju sem na delal kot študent. Po zaključeni diplomi, sem se zaposlil kot razvojni inženir.

Skozi praktično izobraževanje in študentsko delo sem prejel veliko praktičnega znanja in izkušenj. Znanje, ki smo ga spoznavali skozi študij, sem velikokrat že poznal in ga zato lažje in hitreje osvojil. Prav tako me je takoj po zaključenem študijo čakala služba.

Poudaril bi, da v času šolanja veliko štejejo obšolski projekti. Tekom svojega šolanja, sem se udeleževal številnih tekmovanj z roboti, kjer sem se naučil programirati in modelirati robote. Na tak način se ogromno naučiš, najdeš interese in vidiš katere stvari te veselijo. Prav tako je zelo pomembno, da se v času praktičnega izobraževanja dokažeš po najboljših močeh in potrebno se je naučiti, da je vsako delo še tako majhno pomembno. Pomembno je, da si smeri študentskih del in praktičnega izobraževanja iščemo v svoji smeri šolanja, saj tako dobimo izkušnje, vidimo kaj podjetje od nas zahteva in tako smo bolj motivirani za šolanje.

Pot sem začel kot štipendist leta 2009. Po zaključeni diplomi, sem se zaposlil kot razvojni inženir.

Štipendija je zame, kot verjetno za večino študentov, predstavljala lajšanje finančnih tegob težkega študentskega življenja :). Med študijem v tujini sem dobil povabilo za razgovor za štipendiranje. Plačal sem si povratni let Istanbul-Ljubljana in očitno se je ta odločitev pokazala za zelo dobro, saj sem že 10 let zaposlen v podjetju. Štipendiranje je bilo najprej namenjeno "luksuzu", nato pa se je skozi prakso na podjetju, tehtnica pregibala proti odgovornosti in pripadnosti.

V začetku razvoja kariere največ štejejo domači "garažni" projekti, kot so gradnje ojačevalnikov, robotkov, popravljanje sosedovega pralnega stroja, programiranje igric, aktivno delovanje v društvih,... S takimi projekti se ogromno naučiš, najdeš svoje interesno področje in hkrati dobivaš izkušnje. Če opišeš par uspelih projektov, ki si jih sam doma ustvaril, te bo vesel vsak delodajalec.

Na Tenzorju sem začel s študentskim delom konec leta 2003, nato sem redno zaposlil kot razvojni inženir. Danes s svojim znanjem in izkušnjami vodim tehnično podporo. 

Na Tenzorju sem pridobil zelo veliko praktičnega znanja in se naučil delati v teamu. Po 18 letih dela v podjetju, vsako jutro z veseljem grem v službo, ker je vsak dan na delu polno izzivov. Podjetje zelo veliko vlaga v izobraževanje kadra z raznimi šolanji pri dobaviteljih, obiski sejmov in coachingih.

Predlagal bi da vsak dijak/študent študentsko delo ali prakso opravlja v podjetju, ki se ukvarja s podobno smerjo, kot obiskuje šolo. Seznanimo se lahko kaj od nas pričakuje delodajalec, katera znanja so pomembna in potrebna. Na tak način smo veliko bolj motivirani za študij, saj vemo kje in zakaj potrebujemo znanja o katerih se učimo v šoli. Veliko dijakov/študentov opravlja študentsko delo na podjetju, ki ni v smeri njihove izobrazbe, zato da zasluži denar, ne pa da pridobi potrebne prve vtise in izkušnje o kasnejšem delu. Vsakem dijaku/študenti bi priporočal vključitev v šolske in obšolske projekte, saj s tem že v šoli začne pridobivati znanje o delu v teamu in potrebne izkušnje. Študentsko delo ni pomembno samo za dijaka/študenta, ampak tudi za delodajalca, da vidi kam in kako lahko vključi osebo v svoj proces. 

Začel sem še pred zaključkom študija kot razvojni inženir. Predanost k delu in želja po znanju je botrovala k temu, da sem postal najprej vodja razvoja, nato pa tehnični direktor.

Praksa v podjetju pomeni predstavitev in spoznavanje. Tako moje spoznavanje dela v realnem okolju, z realnimi ljudmi in na realnih projektih, kar je bil zame največji preskok iz šolskega okolja, kot predstavitev mene in mojih vrlin delodajalcu. Možnosti, ki jih kot praktikant dobiš, je potrebno izkoristiti in v projekte vložiti vse, kar si se naučil med šolanjem, obenem pa vsrkati vse izkušnje, ki jih lahko pridobiš od novih sodelavcev. Vsaka izkušnja je dragocena in ti pomaga, da materializiraš teoretično znanje.

Na začetku kariere je potrebno pozabiti na dva stavka: »Ne pokaži preveč, ker boš moral vedno več delati in te bodo samo izkoristili« in »Kaj bom jaz imel od tega?«. Znanje je za inženirja supermoč, podobno kot je za nogometaša spretnost in vzdržljivost. Nihče si ne zna predstavljati vrhunskega nogometaša brez trdega dela, odpovedovanja in treninga. Vsi jim zavidamo dosežke. Podobno je pri delu. Če boš dal vse od sebe in oplemenitil znanje iz šole, boš pridobil supermoč znanja in izkušenj, ki so samo tvoje! In to lahko izkoristiš samo ti, pametni delodajalec pa se bo za takega delavca zagotovo potrudil po najboljših močeh. Kaj pa če delodajalec tega ne prepozna? Znanje in izkušnje so še vedno tvoje in zagotovo je nekje drug delodajalec, ki bo tvoje "super moči" cenil.